Novi zakon o prostorskem načrtovanju kot orodje trajnostnega razvoja
Novi zakon o prostorskem načrtovanju bo po besedah hrvaškega ministra za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje Branka Bačića prispeval k nadaljnji krepitvi hrvaškega turizma in gospodarstva ter hkrati zagotovil zaščito dragocenega prostora. Minister je to izjavil na konferenci v Opatiji med panelno razpravo „Hrvaški turizem 2025 – Ali smo pripravljeni?“, ki sta jo organizirala Hrvaško društvo ekonomistov in Fakulteta za management v turizmu in gostinstvu Univerze na Reki.
»Turizem je na Hrvaškem velik porabnik prostora – predvsem tistega najvrednejšega, zaščitenega obalnega območja. Prostor pa ne sme biti ovira za razvoj, temveč vir napredka,« je poudaril Bačić.
Cilj je kakovosten in trajnosten razvoj turizma
Po besedah ministra je cilj nove zakonodaje omogočiti kakovosten in trajnosten razvoj turizma v skladu z zmožnostmi države in gospodarstva. Zakon naj bi začel veljati do konca leta, skupaj z zakonom o turistični dejavnosti pa predstavlja enega ključnih predpisov za nadaljnji razvoj hrvaškega turizma.
Omejitve etažiranja v turističnih conah
Eden ključnih ukrepov predloga zakona je omejena možnost etažiranja (delitve lastniških enot) v turističnih conah. Pogoji so določeni z namenom preprečevanja špekulacij z nepremičninami:
- ukrep velja samo za cone z najmanj petimi zvezdicami,
- najmanj 70 % nastanitvenih zmogljivosti mora biti v hotelih, ki jih ni mogoče etažirati,
- največ 30 % jih je lahko v vilah ali drugih objektih, ki jih je mogoče deliti,
- etažiranje celotne cone je mogoče šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za celotno območje.
Poleg tega morajo vse vile še naprej služiti turističnemu namenu. Bodoči lastniki posameznih enot bodo morali imeti sklenjeno pogodbo, ki zagotavlja, da bo nepremičnina ves čas ostala v funkciji turizma.
Strožje kazni za nelegalno gradnjo
Bačić je izpostavil tudi sprejetje več zakonov, ki zaostrujejo kazni za nelegalno gradnjo. Uvedena je bila tudi kazenska odgovornost za gradnjo na zaščitenih območjih. Po njegovih besedah ministrstvo načrtuje dodatne zaostritve in širitev teh ukrepov na druge oblike nelegalne gradnje.
Ureditev kampov in mobilnih hiš v Hrvaški
Drugo področje, ki ga zakon naslavlja, so kampi in mobilne hiše na Hrvaškem. Minister je pojasnil, da je cilj omejiti njihovo nekontrolirano širjenje in določiti jasna pravila.
»Naš cilj je povečati pozidanost kampov na 30 %, pri čemer se v to kvoto štejejo tudi mobilne hiše, saj se po razlagi ministrstva in strokovnih zbornic štejejo za gradbene objekte,« je dejal Bačić.
Lastniki kampov bodo imeli prehodno obdobje osmih let, da svoje objekte uskladijo z novimi prostorskimi načrti.
Delež turizma v hrvaškem BDP-ju
Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je neposredni delež turizma v BDP-ju leta 2022 znašal približno 11,3 %. Če se upoštevajo tudi povezane dejavnosti – kot so promet, trgovina in storitve – turizem predstavlja kar 24–25 % hrvaškega BDP-ja.
(Viri: Total Croatia News, TheGlobalEconomy.com)
Zakaj je turizem na Hrvaškem tako strogo reguliran
1. Zaščita obale in krajine
Hrvaška obala je ena najdragocenejših delov države – gospodarsko in ekološko. Masovna gradnja hotelov, apartmajev in vil v zadnjih letih je povzročila močan pritisk na krajino in infrastrukturo. Cilj države je določiti jasna pravila, da razvoj turizma ne bi povzročil trajne škode okolju.
2. Preprečevanje špekulacij z nepremičninami
V številnih obalnih območjih se gradijo objekti, ki so uradno registrirani kot turistični, v resnici pa služijo trajnemu bivanju ali naložbenim projektom. Nova zakonodaja želi preprečiti takšne prakse in zaščititi pristni turistični sektor.
3. Sezonskost in obremenjenost infrastrukture
Turistična sezona na Hrvaškem je kratka in skoncentrirana v poletne mesece, kar povzroča velike nihaje v povpraševanju po vodi, prometu, energiji in ravnanju z odpadki. Strožja prostorska regulacija naj bi pomagala ohraniti ravnotežje med potrebami turistov in kakovostjo življenja lokalnih prebivalcev.
4. Trajnost in kakovost destinacije
Hrvaška si prizadeva preiti z množičnega poletnega turizma na model z večjo dodano vrednostjo – z osredotočenostjo na trajnost, kakovost storitev in ohranjanje prostora kot ključnega vira gospodarskega razvoja.
Turizem neposredno prispeva približno 11 % k hrvaškemu BDP-ju, medtem ko njegov skupni gospodarski učinek dosega do četrtine nacionalnega gospodarstva. Ureditev gradnje, lastniških razmerij in uporabe obalnih območij zato ni izraz birokracije, temveč nujen korak k zaščiti strateškega vira države – prostora, ki predstavlja temelj hrvaškega turizma.
