VEČ O HRVAŠKIH NEPREMIČNINAH
vse, kar morate vedeti

nepremičnine za leto 2025 pravičnost

Vlada še ni objavila natančnih podrobnosti glede novega davka na nepremičnine, vendar je Dubravka Jurlina Alibegović, nekdanja ministrica za upravo in strokovnjakinja z Ekonomskega inštituta v Zagrebu, analizirala njegove prednosti in slabosti, pri čemer so razpoložljive informacije še vedno omejene.

Poleg načrtov obdavčitve nepremičnin, ki niso trajno naseljene ali dolgoročno oddane, se zdi, da bo obstoječi davek na počitniške hiše delno nadomeščen z davkom na nepremičnine, kot pojasnjuje Jurlina Alibegović.

„Pričakuje se tudi, da bodo davkoplačevalci plačevali višje zneske kot trenutni davek na počitniške hiše,“ dodaja.

Trenutno lastniki počitniških hiš, ki so stavbe, deli stavb ali stanovanja, ki se uporabljajo le občasno ali sezonsko, plačujejo davek, ki se od 1. januarja 2024 giblje med 0,60 in 5,00 evri na kvadratni meter uporabne površine.

V nekaterih občinah se davek na počitniške hiše ne pobira

Višina davka, ki ga plačujejo lastniki, je odvisna od odločitve občinskega ali mestnega sveta na območju, kjer se nepremičnina nahaja. Jurlina Alibegović pa poudarja, da mnoge občine tega davka sploh ne pobirajo.

Po podatkih Finančne uprave davek na počitniške hiše ni uveden v 94 lokalnih samoupravah, kar pomeni, da lastniki počitniških hiš v teh območjih niso dolžni plačati tega davka. Občine in mesta tako iz tega davka ne pridobivajo nobenih prihodkov.

V 57 občinah in mestih na Jadranu pa se davek na počitniške hiše pobira v najvišji višini petih evrov na kvadratni meter, kot dalje navaja.

Kakšen je dejanski vpliv tega davka na proračune?

Ključno vprašanje je, kolikšen del prihodkov občinskih in mestnih proračunov predstavlja davek na počitniške hiše. Leta 2019 je ta davek prinesel 19 milijonov evrov, lani pa 24 milijonov evrov, kar je predstavljalo približno 0,5 % vseh prihodkov proračunov.

Prav tako je vprašanje, v kolikšni meri so bili ti prihodki uporabljeni za izboljšanje javnih storitev in infrastrukture. Jurlina opozarja na upadajoči delež izdatkov za naložbe v komunalno in družbeno infrastrukturo. Ali se je stanje spremenilo v letu 2024, bo jasno po objavi letošnjih podatkov o občinskih in mestnih proračunih.

Čeprav razlogi za uvedbo davka na nepremičnine niso povsem jasni, nam teorija obdavčitve in izkušnje drugih držav kažejo različne prednosti in slabosti tega davka. Nemogoče je omeniti vse vidike, zato so tukaj navedeni le najpomembnejši.

Davek je vedno zaznan kot breme

Davkoplačevalci nikoli ne plačujejo davkov z navdušenjem, še posebej ne davka na nepremičnine, ki je običajno viden in se pogosto pobira enkrat letno. Lastniki nepremičnin pogosto ne vidijo neposredne koristi tega davka, ne vedo, za kaj točno bodo njihova sredstva uporabljena, kar pri njih vzbuja občutek krivice.

Ali je davek na nepremičnine pravičen?

Vprašanje pravičnosti davka na nepremičnine se pogosto pojavlja. Enaka davčna stopnja se uporablja za različne vrste nepremičnin ne glede na različno davčno zmogljivost njihovih lastnikov. Poleg tega predstavlja večjo finančno obremenitev za prebivalce z nižjimi dohodki.

V nekaterih državah se zato uporabljajo izjeme pri davku na nepremičnine za določene skupine prebivalstva, na primer glede na dohodek ali starost, da bi ublažili te negativne učinke.

Pozitivna stran je stabilen prihodek v proračun

Kljub omenjenim slabostim ima davek na nepremičnine tudi svoje prednosti. Zagotavlja občinam in mestom stabilen in predvidljiv vir prihodkov v proračun. Prednost tega davka je tudi v tem, da nepremičnina ni mobilna, zato lahko lokalne samouprave določijo višino davčne stopnje znotraj zakonsko določenih omejitev, ne da bi to vplivalo na mobilnost davkoplačevalcev. Kandidati za župane in občinske predsednike lahko med volitvami volivcem ponudijo bodisi višje lokalne davke z boljšimi javnimi storitvami bodisi nižje davke z omejenimi storitvami. Občani pa se nato sami odločijo, kateri program je za njih sprejemljivejši, zaključuje Jurlina Alibegović svojo analizo.