Hrvaška vlada pripravlja pomembno zakonodajno reformo, katere cilj je končati nezakonito gradnjo in zaščititi prostor. Po besedah ministra za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje Branka Bačića bo nezakonita gradnja kmalu opredeljena kot kaznivo dejanje – kot del širše reforme zakonodaje o gradnji in stanovanjski politiki.
Zadnja priložnost za naknadno legalizacijo
Pri predstavitvi novega zakona o dostopnem stanovanju je Bačić napovedal, da se znova odpira možnost legalizacije objektov, zgrajenih pred 21. junijem 2011, za katere prošnja še ni bila vložena. Čeprav je rok za legalizacijo že potekel, številni lastniki tega niso storili, kar jim zdaj povzroča težave pri upravljanju z nepremičninami. »S spremembo zakona bomo omogočili oddajo prošenj za legalizacijo teh starejših objektov. Kdor pa je gradil po tem datumu, legalizacije ne bo mogel uveljaviti in taki objekti bodo odstranjeni,« je pojasnil minister.
Po njegovih besedah ta ukrep državi ne bo prinesel velikih prihodkov. Medtem ko je bilo leta 2011 vloženih približno 900.000 prošenj za legalizacijo, se zdaj pričakuje, da bo njihovo število približno desetkrat manjše.
Nezakonita gradnja kot kaznivo dejanje
Na očitke, da država hkrati omogoča legalizacijo in uvaja kazni, je Bačić odgovoril, da gre za različne primere. »Ker je gradbenih inšpektorjev premalo, smo občinam dali pooblastila, da prek občinskih redarjev spremljajo in zaustavljajo nezakonito gradnjo,« je dejal.
Predlagana sprememba kazenskega zakonika gre še korak dlje – nezakonita gradnja bo uradno opredeljena kot kaznivo dejanje. Ministrstvo hkrati pripravlja digitalni sistem, ki temelji na satelitskih posnetkih in bo lahko samodejno zaznaval spremembe v prostoru. Aplikacija naj bi bila delujoča do leta 2027 in naj bi bistveno izboljšala nadzor nad nezakonito gradnjo. »Ključ je ukrepati takoj, še preden se gradnja razširi,« je dodal Bačić.
Program Statileo in zaščiteni najemniki
Del reforme je tudi nadaljevanje programa Statileo, ki je sprožil razprave med upokojenskimi in najemniškimi združenji, ki zahtevajo njegovo ukinitev zaradi domnevnih kršitev ustavnih pravic. Minister pa je poudaril, da je morala država odpraviti dolgoletno krivico do lastnikov stanovanj, katerih premoženje je bilo po drugi svetovni vojni nacionalizirano. »Novi zakon je prestal ustavno presojo in vzpostavlja ravnotežje med pravico do bivanja in lastninsko pravico nekdanjih lastnikov,« je povedal Bačić. Do zdaj je bilo vloženih okoli 1.300 prošenj, od katerih je bilo približno 200 že rešenih.
Ministrstvo načrtuje obnovo državnih stanovanj in gradnjo novih v Splitu in Zagrebu, namenjenih zaščitenim najemnikom. Ti bodo lahko v ta stanovanja preselili, jih kupili po znižani ceni ali izkoristili možnost enkratnega plačila.
Energijska učinkovitost in dostopna stanovanja
V okviru državnega programa za zmanjšanje energetske revščine je bilo do zdaj obnovljenih 50 od načrtovanih 107 večstanovanjskih objektov. Hkrati poteka gradnja novih stanovanj na subvencioniranih območjih, kjer znaša najemnina približno 0,36 evra na kvadratni meter.
V javno razpravo o programu dostopnega bivanja je prispelo 111 pripomb. Po besedah ministra bodo pogoji sodelovanja delno prilagojeni, razmišlja pa se tudi o vključitvi malih podjetnikov. Pripravlja se nov zakon o najemu, ki bo povečal pravno varnost tako najemodajalcev kot najemnikov.
Podpora mladim kupcem in statistika cen
Bačić je spomnil, da je bilo v treh mesecih vloženih 1.830 prošenj za vračilo davka ob nakupu prve nepremičnine. Od teh je bilo že 830 obravnavanih, izplačanih pa je bilo približno 7 milijonov evrov. Povprečna starost prosilcev je 32 let, povprečna velikost kupljenega stanovanja pa okoli 66 m².
Ministrstvo je objavilo tudi najnovejše podatke o cenah: »Na podlagi dejanskih pogodb iz letošnjega leta znaša povprečna cena stanovanja na Hrvaškem 2.285 evrov na kvadratni meter brez DDV, v Zagrebu pa 2.487 evrov,« je zaključil minister.
